Jeziki, ki jih govorijo v Mehiki
Mehika je izredno raznolika država, tako biološko (se šteje megadivna in je med prvimi petimi državami na svetu v smislu biotske raznovrstnosti) in kulturno. Španščina je uradni jezik Mehike, nekaj več kot 60% prebivalstva pa je mestizo, to je mešanica avtohtone in evropske dediščine, avtohtone skupine pa predstavljajo pomemben del prebivalstva, mnoge od teh skupin pa še vedno ohranjajo svoje tradicije in govori njihov jezik.
Jeziki Mehike
Mehiška vlada priznava 62 avtohtonih jezikov, ki jih danes še govorijo, čeprav mnogi lingvisti trdijo, da jih je dejansko več kot 100. Razlika je posledica dejstva, da imajo mnogi od teh jezikov več različic, ki se včasih obravnavajo kot ločeni jeziki. V naslednji tabeli so prikazani različni jeziki, ki se govorijo v Mehiki, z imenom jezika, kot ga imenujejo govorci tega jezika, ki se pojavljajo v oklepajih, in število govornikov.
Avtohtoni jezik, ki ga je daleč največja skupina ljudi, je Náhuatl, z več kot dvema in pol milijonom govorcev. Náhuatl je jezik, ki ga govorijo ljudje Mehike (izraziti mehke- ka ), ki jih včasih imenujemo tudi Azteki, ki živijo večinoma v osrednjem delu Mehike. Drugi najpomembnejši domorodni jezik je Maya , s približno pol milijona govornikov. Maya živi v Chiapasu in polotoku Yucatan .
Mehiški avtohtoni jeziki in število govorcev
| Náhuatl | 2.563.000 |
| Maya | 1.490.000 |
| Zapoteco (Diidžaj) | 785.000 |
| Mixteco (ñuu savi) | 764.000 |
| Otomí (ñahñu) | 566.000 |
| Tzeltal (k'op) | 547.000 |
| Tzotzil ali (batzil k'op) | 514.000 |
| Totonaka (tahihuiin) | 410.000 |
| Mazateco (ha shuta enima) | 339.000 |
| Chol | 274.000 |
| Mazahua (jñatio) | 254.000 |
| Huasteco (tének) | 247.000 |
| Chinanteco (tsa jujmi) | 224.000 |
| Purépecha (tarasco) | 204.000 |
| Mixe (ayook) | 188.000 |
| Tlapaneco (mepha) | 146.000 |
| Tarahumara (rarámuri) | 122.000 |
| Zoque (o'de püt) | 88.000 |
| Mayo (yoreme) | 78.000 |
| Tojolabal (tojolwinik otik) | 74.000 |
| Chontal de Tabasco (yokot'an) | 72.000 |
| Popoluca | 69.000 |
| Chatino (cha'cña) | 66.000 |
| Amuzgo (tzañcue) | 63.000 |
| Huichol (wirrárica) | 55.000 |
| Tepehuán (o'dam) | 44.000 |
| Triqui (Driki) | 36.000 |
| Popoloca | 28.000 |
| Cora (naayeri) | 27.000 |
| Kanjobal | (27.000) |
| Yaqui (yoreme) | 25.000 |
| Cuicateco (nduudu yu) | 24.000 |
| Mame (qyool) | 24.000 |
| Huave (mero ikooc) | 23.000 |
| Tepehua (hamasipini) | 17.000 |
| Pame (xigüe) | 14.000 |
| Chontal de Oaxaca (slijuala xanuk) | 13.000 |
| Chuj | 3.900 |
| Chichimeca jonaz (uza) | 3.100 |
| Guarijío (varojío) | 3.000 |
| Matlatzinca (botuná) | 1.800 |
| Kekchí | 1.700 |
| Chocholteca (chocho) | 1.600 |
| Pima (otam) | 1.600 |
| Jacalteco (abxubal) | 1.300 |
| Ocuilteco (tlahuica) | 1,100 |
| Seri (konkaak) | 910 |
| Quiché | 640 |
| Ixcateco | 620 |
| Cakchiquel | 610 |
| Kikapú (kikapoa) | 580 |
| Motozintleco (mochó) | 500 |
| Paipai (akwa'ala) | 410 |
| Kumiai (kamija) | 360 |
| Ixil | 310 |
| Pápago (tono ooh'tam) | 270 |
| Cucapá | 260 |
| Cochimí | 240 |
| Lacandón (hach t'an) | 130 |
| Kiliwa (k'olew) | 80 |
| Aguacateco | 60 |
| Teco | 50 |
Podatki iz CDI, Comisión Nacional za Desarrollo de los Pueblos Indígenas